SIST 1192: kako je Slovenija prva v Evropski uniji uredila delo terapevtskih psov

Vključevanje terapevtskih psov v programe zdravstvenih, rehabilitacijskih, izobraževalnih in socialnovarstvenih ustanov v Sloveniji poteka že od leta 2004 – torej skoraj dve desetletji preden je dejavnost dobila svoj prvi formalni okvir. Vso to obdobje je stroka slonela izključno na internih pravilih posameznih organizacij, dolgoletnih izkušnjah njihovih prostovoljk in prostovoljcev ter na (neobvezujočem) zgledovanju po evropskih usmeritvah, kot jih postavlja ESAAT.

Pobudo za pripravo standarda so leta 2023 skupaj podale štiri organizacije, ki so na tem področju dolgoletno dejavne: PET – Pasja enota terapevtov, Zavod za posredovanje s pomočjo psov, Slovensko društvo za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke, Slovensko združenje inštruktorjev, Center za šolanje psov vodičev in psov pomočnikov SLO-CANIS ter Zveza paraplegikov Slovenije. Svoje predloge je v proces priprave prispevalo tudi Slovensko društvo za terapije s pomočjo živali Ambasadorji nasmeha.

Pri pripravi standarda so se organizacije zgledovale tudi po takrat nastajajočem evropskem standardu za pse pomočnike (CEN TC 452 Assistance Dogs). Danes na tem področju v Sloveniji deluje okoli 150 terapevtskih parov, ki letno obiščejo približno 200 ustanov in pri tem skupaj opravijo več kot 10.000 ur prostovoljnega dela.

SIST 1192 ni deklarativen dokument, temveč podroben strokovni okvir, ki prvič v enotni obliki povezuje vse, kar so posamezne organizacije prej urejale vsaka po svoje:

• Enotno strokovno izrazoslovje za posredovanje s pomočjo psa – natančno razmejitev med terapijo, aktivnostjo in izobraževanjem s pomočjo psa.
• Merila za preverjanje primernosti in usposabljanje vodnikov, psov in strokovnih sodelavcev, ki terapevtske pare vključujejo v svoje delo.
• Pravila in smernice za varno, etično in kakovostno izvajanje programov v ustanovah – od bolnišnic in domov za starejše do šol in vrtcev.
• Skrb za dobrobit psa (animal welfare): standard psa izrecno obravnava kot čuteče bitje in enakovrednega so-terapevta, ne pripomoček – poudarja izbiro značajsko primernega psa, etične metode šolanja, spoštovanje kužkove svobodne izbire glede sodelovanja ter preprečevanje njegove preobremenjenosti.
• Shemo za certificiranje storitve posredovanja s pomočjo psa, ki institucijam in uporabnikom prvič omogoča preverjanje, da terapevtski par dejansko izpolnjuje priznane strokovne kriterije.

Kar je standard SIST 1192 posebej pomembno ločilo od dobronamernih, a neobvezujočih internih pravil, je njegov vpliv na samo zakonodajo. Novela Zakona o zaščiti živali je namreč v svojo definicijsko določbo neposredno prevzela sklic na standard: zakon terapevtskega psa opredeljuje kot psa, ki je skladno s standardom “Terapevtski psi SIST 1192” šolan za različne oblike pomoči in podpore v vzgojno-izobraževalnih, socialno varstvenih in zdravstvenih programih. S tem je terapevtski pes v slovenski zakonodaji prvič dobil natančno, na strokovni standard vezano definicijo – namesto dotedanje pravne praznine, na katero je stroka opozarjala še dobro desetletje prej.

Novela je terapevtskim psom, skupaj z njihovimi vodniki, prinesla tudi konkretne pravice: tako kot psi vodniki slepih in psi pomočniki invalidov imajo zdaj vstop na vsa javna mesta in v sredstva javnega prevoza, brez obveznosti nošenja nagobčnika – ob pogoju, da ob vstopu nosijo oprsnico z vidno oznako svojega statusa. Gre za izenačitev statusa terapevtskega psa z drugimi kategorijami delovnih psov, ki jo je stroka zahtevala že vrsto let.

Ob izidu standarda je Monika Rijavec, tedanja direktorica Zavoda PET, opozorila, da so organizacije dolga leta same opozarjale pristojna ministrstva na nujnost ureditve tega področja, in izrazila upanje, da bo standard postal spodbuda za pripravo celovitega krovnega zakona o posredovanju s pomočjo psov oziroma živali. Podoben ton je ubral tudi predsednik Zveze paraplegikov Slovenije, ki je standard označil kot logično nadaljevanje dela na sistemskih rešitvah za pse vodnike in pse pomočnike ter kot podlago za pripravo ustrezne zakonodaje. Uvrstitev standarda v definicijo Zakona o zaščiti živali kaže, da to upanje ni ostalo prazno – gre za prvi, a viden korak v smeri celovite sistemske ureditve, ki so si jo organizacije, tudi Zavod PET, prizadevale doseči vse od svojih zgodnjih let delovanja.

Zavod PET je pri nastajanju standarda nastopil kot ena od štirih pobudnic – vloga, ki ni bila naključna, temveč rezultat več kot desetletja vztrajnega, strokovno vodenega dela. Zavod je namreč že veliko pred letom 2023 gradil lastna interna merila in večkrat javno opozarjal na odsotnost enotnih standardov ter ustrezne zakonske ureditve v Sloveniji. Prav ta dolgoletna doslednost – ne le lastnih članic, temveč vseh štirih partnerskih organizacij skupaj – je omogočila, da je nastal dokument, ki ne izhaja iz prevoda tuje prakse, temveč iz neposrednih, na terenu preverjenih izkušenj slovenskih terapevtskih parov.

Za posamezno terapevtsko organizacijo, kot je Zavod PET, standard pomeni tudi praktično potrditev vsega, kar je dotlej počela po lastni presoji: obvezno testiranje primernosti psa in vodnika, redne veterinarske preglede, časovno omejeno tedensko obremenitev posameznega para in stalno strokovno spremljanje dela v ustanovah. Uveljavitev SIST 1192 in njegova vključitev v Zakon o zaščiti živali ne pomenita konca tega dela, temveč trdnejši temelj zanj – oporo, na katero se lahko odslej opirajo tako izvajalci kot ustanove, ki terapevtske pare sprejemajo, in navsezadnje tudi uporabniki, ki jim pes v najranljivejših trenutkih življenja prinaša mir, toplino in povezanost.