Yuna je v naše življenje prišla kot želja moje hčerke. Ker prej nismo imeli izkušenj s psi, smo izbirali predvsem po značaju pasme. Tako je k nam prišla Yuna in z njo veliko več, kot smo pričakovali.
Ni postala le naš pes, ampak prava članica družine.
Je predana, nežna in pravi mali čuvaj, najraje pa je tam, kjer smo mi. Doma ima tudi dva mačja prijatelja, s katerima se je čudovito povezala. Obožuje žogico in skupne izlete.
Z leti se je med nama spletla prav posebna vez. Midve sva skoraj vedno skupaj.
To sem najmočneje začutila med svojim okrevanjem v nevrološki bolnišnici. Po treh tednih sem Yuno prvič zagledala v avli, približno 50 metrov stran od moje sobe. Če sem jo želela objeti, sem morala do nje priti peš. Tistih 50 metrov je postal moj cilj. Vsak korak, vsak trening hoje je imel en sam namen , priti do Yune. In uspelo mi je.
Morda Yuna ni vedela, da je bila razlog za moje prve korake. Jaz pa tega ne bom nikoli pozabila.
Je moj prvi pes, moja spremljevalka in del moje družine. In tista, ki jo začnem pogrešati že po enem samem dnevu. Zato ji pravim kar moja največja ljubezen na štirih tačkah, ki ima posebno mesto v mojem srcu.
Danes Yuna kot terapevtski pes svojo ljubezen podarja tudi drugim.
